1.
"(V-m), hojas de planta madura"
A.
(Fig.).
Gudu-aurrean inolako orriloa iritxi zigun euskerak.
EG 1956 (7-8), 1.
2.
"(V-m), rama que sirve de anuncio en las tabernas"
A.
3.
orroilo
(V-gip ap Elexp Berg; A Apend). "Orroillo, rama seca pero que todavía conserva la hoja" A Apend. "Hoja seca que se daba en invierno a las ovejas; se cortaba y guardaba en verano con rama. [...]
Ardixei orroillua emon" Elexp Berg.
4.
orroilo.
Follaje.
Bertako azi ta orrolloak / dakar benetan indarra.
Atutxa Mugarra (ap. DRA, que traduce "boscaje").
ORRILOAN.
a)
"Orrilloan dagoz tomateak, los tomates están maduros" A.
b)
Floreciendo, en flor.
Aspaldidaniko lilietatik etorkizun ezagueraren aziak [...] ernemindu ta orriloan agertu ziratekean mardul eta tinko. Zait Plat 70.
(Fig.).
Non ote daude arako yaun eta irakasleak, beñola, bizirik eta orrilloan zeudenean, ezautu zenituanak? "Florerent". Ol Imit I 3, 5 (SP nausi iarririk). Erroma orrilloan zegonean. "In the most high and palmy state of Rome". Amez Hamlet 20.
(Fig.).
Seme zindoz inguraturik, orrilloan, bizi baitzan. 'Mostrándose feliz'. Zait Sof 193. Orrilloan dagon aita. Ib. 181.
Ta zorion-orrilloan, oroi ildako onetaz. 'En el éxito'. Zait Sof 149.
ORRILO BETEAN.
Floreciendo.
Aren elkar-izketa ederren ioritasuna ta narotasuna birbiztu bide ziran erabat orrilo (loraketa) betean.
Zait Plat 10.