dirugin
1.
(Añ, Dv),
dirukin (Lar, A).
Fabricante de moneda.
"Monedero"
Lar.
v. dirugile.
Nolako kastigu barkazio gabeak eztaude dirugin falsoentzat?
Mg CC 48.
v. tbn. Mg CO 62.
2.
(V-ger ap. A Apend
).
Que se enriquece.
"
Diruduna baño dirugina da obea
"
A Apend.
Cf. DIRUA EGIN.