Etim. De ot- (< ogi) + *bene (> mehe).
(G-azp-goi-to ap. A; Lar, Añ (G), Hb, H (V, G)),
opea.
"Morena, hogaza de pan moreno, ope beiskotea
"
, "bodigo, olata, opea", "torta" Lar.
"(Ya le) costará la torta un pan, bai egiaki, opillak opea egingo dik
"
Ib.
"Torta delgada. Gure errian segisi-egunetan seroretxean zerrak-zerrak-zerrak eginda ematen da opea ardoarekin (G-azp), [...] se reparte la torta a rebanadas con vino"
A.
Cf. VocNav: "Ope, hacer el hope, aprovechar bien la ocasión para obtener mucha ganancia, 'ponerse las botas' (Valle de Erro)".
Begiratu zuan profetak zer ote zan aingeruak ekarri ziona eta ekusi zituan supeko opea bat eta ura.
AA I 381.
Supeko opearen indarrarekin ibilli zan berrogei egun.
Ib. 381.
Ope bat, opill oliorekin orratu bat.
Ur Ex 29, 23 (Dv ogi zati, Ol otil, Ker opil, Bibl, BiblE ogi biribil).