lolo
1.
(L, BN ap. A
; Ht VocGr 426, Lar, Añ, Arch VocGr, Dv, Gèze 331, H (s.v. lele)),
lole (Lar, Añ (G, AN), H),
llollo (S ap. Lh
).
Tonto, lelo, insulso.
"Camueso, insensato, simple"
Lar.
"Insulso"
, "lelo, fatuo" Lar y Añ.
Cf. VocNav s.v. lolo y lole. v. 2 lelo.
Bethi bat, bethi uli, lolo, malba eta bare izaitea, eztheustasuna da.
Ax 275 (V 184).
Uste zuten Kapharnaumetar eta dizipulu moldegaitz eta lolo batzuek [...] eman behar zaroela iatera bere gorphutz hiletik.
HeH Io 6, 64n.
Guk uste txarrez artu genuan maikidea ez zala guk uste bezin loloa.
Anab Usauri 46.
Menditar txiro bat naizela ta / basati kaiku loloa?
EA OlBe 23.
Gisa guzietarat etzitaken haur lolo, arthopila boskez orhatua.
Etcheb Obrak 113 (ap. DRA).
2.
(H),
lole (H).
"Insipide, fade"
H (s.v. lele).
3.
(Sust.).
"Insipidez"
Lar.